Bori se ali pobegni!
Ste kdaj doživeli mučen in boleč napor, ko ste ‘vse naredili prav’, si postavili cilje, trdo delali, da bi jih dosegli, usmerili vso svojo energijo v njihovo uresničitev in nato doživeli nenaden in nerazumljiv zastoj in blokado, kot da bi nad vami delovala skrivnostna zaviralna sila? Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste ‘zamudili priložnost’, ker je kljub temu, da je bila ves čas pred vami, niste opazili? Ste se kdaj dolgo borili, da bi dosegli svoj cilj, a ste na vrhuncu uspeha naredili nerazumljivo začetniško napako in pokvarili vse dobro, kar ste do tedaj storili? Ste kdaj imeli instinkt, kako ravnati, da se bodo stvari razpletle, pa ga niste upoštevali? Ste kdaj na poti proti cilju doživeli notranjo blokado in so iz vas na plano prihajali občutki manjvrednosti, pomanjkanja vere vase in premalo energije?
Če ste vsaj na eno od vprašanj odgovorili pritrdilno, se lahko pričnete zavedati svoje notranje podzavestne sabotaže. Ta notranja energija sabotaže morda na prvi pogled deluje, kot da se spoprijemamo s sabotersko silo znotraj sebe, ki nam nasprotuje in v nas vzbuja frustracijo. Lahko nas drži za talce v zelo neprijetnih in bolečih življenjskih okoliščinah. A če želimo, da bi njen oprijem popustil in da bi se osvobodili njene energije, ki nas omejuje in zadržuje v pasivnosti, moramo najprej bolje spoznati tega saboterja, ki živi v nas in režira predstavo našega življenja takrat, ko si to najmanj želimo. Notranjega saboterja si lahko predstavljate kot svojo ‘podosebnost’. Da bi razumeli delovanje tega saboterja, moramo globlje spoznati svoja prepričanja, ki ga ohranjajo pri življenju. Vsako močno prepričanje je bilo ustvarjeno v čustveno intenzivnem dogodku, zato je zelo pomembno, da vemo, kdaj je bilo ustvarjeno, in da razumemo širši kontekst in okoliščine, v katerem je nastalo. Z drugimi besedami to pomeni, da zelo močno čustveno stanje povezujemo z notranjo interpretacijo dogodka, da ustvarimo prepričanje o nekem dogodku, ki je povezan z občutenjem tega močnega čustva. Močno čustvo je v tem primeru gorivo, energija, ki polni to prepričanje in lahko prevzame vlogo nekakšnega senčnega lika naše osebnosti in postane naš notranji saboter.
Vzemimo za primer situacijo majhne deklice, ki stoji pred razredom in predstavlja svoj plakat. Dolgo časa je ustvarjala plakat in vadila, kaj bo povedala pred učiteljico in sošolci. Ko pa se znajde pred vsemi temi očmi, se naenkrat ne spomni ničesar več in cel razred z učiteljico vred plane v smeh. Deklica izkusi močan občutek sramu, njena podzavest pa v tem času sebe in svojo predstavitev interpretira kot manjvredno in vredno posmeha. Njena zaščitniška podzavest bo že v otroštvu sklenila, da je javno nastopanje zelo nevarno, boleče in da se mu mora za vsako ceno izogniti. Če deklica prihaja iz družine, kjer so jo že pred tem pogosto podcenjevali in oštevali, če je bila njena povezava s temeljnim občutkom vrednosti že presekana in je pričela (lažno) verjeti, da ni dovolj dobra, bo njena čustvena reakcija bolečine in sramu povezana z njeno ‘neuspešno’ predstavitvijo plakata.
Kasneje si bo ustvarila prepričanje: »Nisem dovolj dobra, ne znam narediti dobrih predstavitev in velike skupine ljudi so nevarne, saj me zasmehujejo.« Ko to prepričanje sčasoma tone v globlje dele podzavestnega terena, zavestno pozabi nanj, vendar vsakič ko ponovno nastopi pred skupino ljudi, izkusi tesnobo, strah in blokado. Njena podzavest je povezala javno nastopanje z nevarnostjo (sram, bolečina). Podzavestni um namreč ne razlikuje med interpretirano nevarnostjo in resnično nevarnostjo. Ko na primer v gozdu srečamo medveda, avtomatsko preklopimo v stanje stresa, tako imenovanega odziva ‘bori se ali pobegni’ in takrat nam ta mehanizem preživetja pomaga pobegniti pred medvedom ali se z njim boriti. Nastop pred skupino ljudi v tej ženski z intenzivnimi negativnimi izkušnjami lahko njen podzavestni um povzame kot enako skrajno nevarnost, kot je srečanje z medvedom, saj v njej prebudi mehanizem ‘bori se ali pobegni’. Težava je v tem, da ne more pobegniti pred skupino sodelavcev, niti se ne more in ne sme boriti z njimi, zato to energijo potlači vase, to pa dolgoročno omrtviči njena čutila. To še ne pomeni, da bolečine ne čuti več – ravno nasprotno. Ta prezrta energija se je preselila v globlje dele nezavednega in v njenem telesu zdaj ustvarja nemir in tesnobo, ki paralizirata njeno življenjsko energijo.
Pri 30 letih je ta mlada ženska sedela v moji pisarni in se na smrt bala velike predstavitve za konferenco, kjer bo nastopila pred stotinami ljudi. »Srčni utrip mi skokovito naraste, hkrati pa sem izpraznjena in brez glasu,« mi pojasni svojo (podzavestno) reakcijo, ki se zgodi, kadarkoli stopi pred občinstvo.
Kljub vsemu pa namerava pripraviti izjemno predavanje, saj je ta konferenca velika priložnost za korak naprej v njeni karieri. Notranji saboter je tisti del nas, ki je najpogosteje nosilec prepričanj, ki so v nasprotju z ‘novim’ ciljem, ki ga želimo doseči. V njenem primeru je novi cilj želja po dokazovanju skozi izjemno predavanje, medtem ko ima njen notranji saboter ‘izkušnje’, zaradi katerih njeno željo po dokazovanju dojema kot nevarno in bo naredil vse, da jo ‘zaščiti’ pred njo. Morda ste pomislili, da ni logično, da nas preteklost drži za talce v sedanjosti, a vendar se prav to dogaja večino časa. Podzavestni um je samodejni um, ki deluje v skladu s svojimi zakonitostmi, in se nagiba k posploševanju.
Podzavest lahko iz enega samega dogodka, ki je povzročil negativni šok, posploši dinamiko tega dogodka in okoliščin ter jih poveže z nevarnostjo. Poleg tega podzavest ne pozna ideje ‘linearnega časa’. Kar se je zgodilo nekoč, je še danes zapisano in shranjeno v telesu kot modrost izkušnje, ki smo jo doživeli, čeprav smo se svet in tudi mi sami od takrat zelo spremenili.
Ta prijem preteklosti, ki se zadržuje v našem emocionalnem podzavestnem terenu, torej sega veliko globlje od navadnega strahu pred javnim nastopanjem.
(zgornji tekst je odlomek iz knjige Kdo Ustvarja Mojo Realnost, 2019; Asya Širovnik Moškon, str. 93 – 96)
Razpisani programi
(Razpisan je transformacijski retreat Mozaik Duše): 12.9.-14.9.2025
V tej delavnici se bomo posvetili večnemu vprašanju človeka: Zakaj sem tukaj in kaj je moj namen? Kako lahko zaživim svoj namen? Ko prepoznamo vlogo Karme, karmičnih vzorcev ter načine kako se jih osvoboditi, lahko v ta novoustvarjeni prostor prikličemo nove manifestacije svoje Usode. Kliknite tukaj in si oglejte vsebino delavnice.
