Jasnovidnost ali Videnje Duše
V mojo pisarno je nekega dne vstopila jasnovidka. Ženska, ki vse vidi in vse ve o vsakem, ki ga vidi. Bila je močna in impozantna ženska. V njenih očeh je bilo nekaj, nekaj od česar me je kar streslo. »Veste, jaz vidim prihodnost«, je bil prvi stavek, ki ga je izrekla, mene pa je takrat še bolj zanimalo, zakaj je sploh prišla do mene. Usedla se je na kavč, jaz pa nasproti nje. Zanimivo, ko sem z njo usklajevala termin najinega srečanja, sem naredila izjemo in ji nisem postavila vprašanj, ki jih sicer postavljam klientom. Enostavno sem z njo dogovorila termin; morda zato, ker je bila sorodnica moje klientke, s katero že dolgo in uspešno delam. »Kako vam lahko pomagam«, sem ji odgovorila na njene prve besede. Njene oči so se obrnile od mene k odprtemu prostoru in začutila sem, da je v hipu »izginila«.
Po nekaj minutah, ki so bile dolge kot ure, me je pogledala in dejala: ”Želela bi moj dar živeti in izkoristiti za to da resnično pomagam drugim. Ne da delam namesto njih, ampak da jim pomagam na njihovi poti brez da prevzemam njihovo karmo”.
V mojem delu vselej sledim duhovnemu vodstvu vendar tokrat nisem prejela odgovora temveč vprašanje, ki je kar ‘zletelo’ iz mene: »Kaj misliš, na kakšen način z jasnovidnostjo nekomu pomagaš in hkrati ne delaš sprememb v njegovem življenju namesto njega? Da jim pomagaš na njihovi poti, brez tega, da prevzemaš njihovo Karmo?«
Najprej je gledala v mene, nato se je zastrmela v tla in premišljevala. Moj zemeljski Jaz se je v mislih pritoževal mojem duhovnem vodstvu: To je naporno, kakšna težka energija, komaj diham in to po šele 10 minutah terapije… Moji Vodiči so se smejali. Imela sem občutek kot da stojim na prepihu svetov. V prostoru so se dogajale intenzivne energetske spremembe, odpirali in zapirali so se portali, jaz pa sem opazovala kako Duše vstopajo in izstopajo. Ta ženska pa je v transu gledala mimo vsega nekam v daljavo.
»Videti vizijo«, je končno spregovorila, »enega posameznika je zelo dobro. Ta pot njegove Duše.. ta črta ki se vleče«, spet je en čas molčala in se zastrmela vame. Moj Bog, sem pomislila, kaj opazuje? Mojo prihodnost, mene, mojo Dušo?
»Kako ti to delaš?«, me je vprašala. Tokrat je bil odgovor mojega celega bitja jasen: “Jaz njim pomagam da vstopijo skozi ta vrata, portal, da prispejo do sebe, do svoje Duše in da spregledajo s svojimi očmi.« Še naprej je strmela vame, trajalo je celo večnost, da je ponovno spregovorila: »Da, videti njegovo prihodnost, jo osmisliti in »držati« v procesu, ko mu odpiraš oči… ko se prebuja, držiš njegovo vizijo in potem… je buden in takrat mu jo predaš«.
Pogledala me je s posebnim žarom v očeh. Vedela sem o čem govori. »Vse dokler niso budni da lahko vidijo prihodnost, ti podpiraš njihovo vizijo. Držiš jo ves čas, vse dokler se ne prebudijo, ko so jo sposobni prevzeti in živeti.. To je pravi način…« je ponovila še enkrat. Strinjala sem se z njo in pomislila, tako je to ko delaš z osebo ki »vidi«. Nasmehnila se je in odgovorila na mojo misel: »Tako je to, ko se mi srečamo. Zdaj sem spoznala, kako lahko pomagam drugim, Hvala ti.«
Po najinem delu je želela, da čistiva karmo drugih. Ko sva končali je vstala, stopila do mene in mi dejala »Veš, ta poseben dar se prenaša«. Dotaknila se je mojega čela in mi velela »Prenesi ga«. Vedela in Videla sem kako.
Zdaj vem.
Blog objave
Dimenzija višje zavesti – Poletna šola 2023
V iskanju Namena našega življenja z velikim Ž
Ali res moramo trpeti, da bi se spremenili in da bi rasli?
