Razumeti sebe skozi zrcaljenje
Neželene navade, ki nas držijo ujete, ali neprijetne okoliščine z drugimi ljudmi, s katerimi pogosto zapademo v konflikt, lahko dojemamo kot problem ali pa jih namesto tega doživljamo kot klicatelje pozornosti: usmerjajo nas k našim podzavestnim vzorcem, ki zahtevajo našo pozornost. Če torej v našem življenju nekaj ne deluje, kot bi moralo, ta problem od nas v resnici zahteva pozornost in fokus, da nezavedno postane zavedno.
Zunanji svet nam vsak dan postavi na ogled zrcalno sliko naših notranjih procesov in nam daje priložnost za spremembo. Prav neverjetno je, kako lahko včasih strmimo v svoj nezavedni program in ga ne zmoremo opaziti, kaj šele opredeliti. Glavni vzrok, da pogosto spregledamo tudi zelo očitne vzorce, je v tem, da smo kot družba nagnjeni k temu, da iščemo vzrok zunaj sebe. V naši naravi, ki je pravzaprav kulturološko pogojena z vzgojo v zgodnjem otroštvu, prevladuje težnja, da za svoje disfunkcionalne življenjske situacije obsojamo okoliščine, druge ljudi in zunanje sile, na katere naj ne bi imeli vpliva. Takšno dojemanje realnosti okoli nas neizogibno vodi v občutke nemoči, žalosti, strahu in jeze ter posameznika postavlja v arhetip žrtve. Ko danes kateremu od klientov povem, da mora za rešitve svojih težav pogledati navznoter, ne dobivam več praznih in začudenih pogledov. Bil je čas, ko mi je kakšna visoko izobražena oseba podala podrobno in prepričljivo analizo vedenja druge osebe, iščoč razloge, zakaj se ‘oni’ vedejo tako in kako bi jih lahko ‘popravili’ in ‘spremenili’.
Danes je vse več ljudi pripravljenih pogledati navznoter in resnici na ljubo je za to potrebna zvrhana mera poguma. V primeru, ko se oseba sooča z disfunkcionalnim odnosom, na primer z nadrejenim v službi, ki ‘pritiska gumbe’ in izvaja konstanten pritisk na osebo, najprej predlagam, da pogledava navznoter, zato zastavim jasno in enostavno vprašanje: »kdaj v preteklosti ste se počutili natanko tako, kot se počutite v odnosu s to osebo?« Z drugimi besedami: »Ali se je že kdaj v preteklosti zgodilo, da ste se počutili natanko tako ali vsaj zelo podobno?« Ali je kdajkoli obstajal kdorkoli, ki se je do vas vedel na ta način? Za odgovor na to vprašanje večina ljudi sprva potrebuje nekaj podpore in usmeritve, da lahko pobrskajo dovolj nazaj po svojem življenju in najdejo izvor tega čustvenega sprožilca. Morda je to močno čustvo nekoč nastopilo v malce drugačni obliki ali pa je imelo nekoliko drugačen ‘odtenek’. Ne glede na to si je vredno zapomniti, da vselej iščemo čustvo, ki smo ga doživeli.
Kot vidite, so čustva tista, ki ‘programirajo’ vzorce. Vsako čustvo ima svojo specifično energetsko vibracijo. Vibracija je tista, ki da ‘obliko’, ‘odtenek’ vzorcu, ki nastane. Močnejša kot je vibracija, intenzivnejše kot je čustvo, večja je verjetnost, da bo ta informacija ustvarila trajnejši vzorec. Ko enkrat posedujemo zapis, ta deluje kot magnet in privlači dejavnike, ki bi na novo ustvarili okoliščine, v katerih bomo podoživeli izkušnjo. Koncept ogledala torej odseva zamisel, da je ves zunanji svet, skupaj z vsemi našimi odnosi, dobrimi in slabimi, v svojem temelju šifrirana energija čustvenih vzorcev v nas. Prav to je razlog, da se vedno znova znajdemo v istih ali podobnih situacijah.
V svoji brezmejni inteligenci je narava poskrbela, da v zrcaljenju zunanjega sveta lahko bolje spoznamo samega sebe. Z opazovanjem zunanjega se začnemo zavedati programov, prepričanj in stališč znotraj sebe, ki potrebujejo čiščenje in celjenje. S tem, ko ozavestimo močna čustva, jih lahko osvobodimo, spremenimo programe in prilagodimo svoja prepričanja. Mehanizem zrcaljenja deluje kot povratna informacija in nam omogoči, da rastemo in se razvijamo v pravo smer. To je psihospiritualna evolucija.
Z vsakim neželenim vzorcem, ki smo ga zavestno spremenili, namreč spreminjamo svojo realnost, obenem pa preoblikujemo tok svoje prihodnosti in osvobajamo preteklost. Če smo podedovali vzorec od svojih staršev, oni pa so ga prevzeli od svojih, s spremembo podzavestnega vzorca izvajamo t.i. čiščenje prednikov. Ko presežemo vzorce, ki so v posameznih družinah kraljevali dolge generacije, še pospešimo proces razvoja – temu bi lahko rekli pospešena evolucija.
(iz knjige Kdo ustvarja mojo realnost, 2019, Asya Širovnik Moškon)
