142023Nov
V iskanju svoje notranje resnice

V iskanju svoje notranje resnice

Pogosto slišim vprašanje, kako naj prepoznam notranji glas in ga ločim od vseh ostalih glasov v moji glavi? Kako naj vem, da je tisto kar slišim moja notranja modrost in ne moj ego?

V poti k sebi in na poti kjer spoznavamo svojo notranjo resnico se marsikdaj ustavimo ob vseh prepričanjih, za katera mislimo da so naša notranja resnica a v resnici to niso. Dostikrat tudi slišimo glasove, ki nas usmerjajo in nam govorijo kako naj bi delovali, mislili in čutili in tudi ti glasovi niso naša notranja resnica.

Tudi zato je tako pomembno naučiti se slišati svoj Pristni jaz in slediti notranjemu glasu modrosti. Šele takrat, ko se povežemo in uskladimo s svojim notranjim glasom spoznamo, kako drugačno, bolj mirno, bolj radostno in bolj izpolnjeno je življenje, ki ga vodi naša notranja modrost.

Marsikdo mi pove, da se nekako obotavlja slediti notranje vodstvo, saj se boji, da če bi sledil sebi namesto zapovedani družbeni normi (ki jo njegova prepričanja tako dobro poznajo), bi razpadel njihov svet.

A takrat v resnici razpadejo zidovi znotraj katerih smo mislili, da je varno in da jih nujno moramo imeti, da bi lahko bili varni in delovali v svetu. Omejujoča prepričanja, vzorci in verovanja, ki so nam služila ko smo bili majhni in nebogljeni že dolgo niso več potrebna, da bi mi obstali. Z nezavednimi prepričanji in vzorci gre predvsem za to, da so le ta nastala nekje v naši preteklosti kot odziv na okoliščine in okolje, ki je odražalo takratne ‘družbene norme’…  kot so pravila v družini kjer smo morda odraščali, šole ki smo jih obiskovali ali celo svetovi ki so bolj kot ne pripadali našim prednikom, in normam njihovega sveta.

Tako na primer nekdo, ki ga je ob popoldnevih pazila babica, medtem ko so bili starši v službi, prevzame notranje prepričanje, da je pomembno, da se lepo obnaša, kar je za njegovo babico pomenilo, da je predvsem tih, miren in da preživi veliko časa sedeč (medtem ko riše ali bere). Tek, glasen smeh, ‘divjanje’, vse to so bile nezaželene lastnosti in jih je kot otrok potisnil daleč globoko v sebe. Danes se ta prepričanja zrcalijo tako, da je v družbi drugih tih, miren in predvsem povlečen vase, da mu je težko govoriti in se smejati ter zabavati družbo ali pa celo da se težko pripravi do tega da se udejanja v športu, saj so vzorci mirnega in tihega sedenja postali ustaljeni v njegovi podzavesti. Ob pomisli, da prisluhne notranjemu jazu, pristnemu jazu, se povsem strese, saj se boji da bi to pomenilo, da bo na nekem nivoju njegov pristni jaz preglasen, predivji, preintenziven… Tak torej, kot je govorila babica, ko je bil še otrok..  A sedaj te besede ne prihajajo več od nje, temveč so ponotranjene v njemu in njene besede se še naprej udejanjajo kot njegov prevladujoči miselni okvir, ki ga prepogosto zamenjuje za notranji glas.

Vendar ta glas ni njegov pristni jaz. Ta glas, v mojem delu imenujemo tudi introjekt, glas nekoga ki nam je veliko pomenil in smo želeli, da bi nas imel rad in da bi se s to osebo dobro razumeli. Takrat smo se prilagajali željam in vodstvu te osebe in nekritično prevzeli njihov model ‘idealnega otroka’. Otroci so (še posebej, ko so majhni) zelo odprti in hitro prevzamejo nase mnenja in verovanja ljudi, ki jih imajo radi in od katerih so odvisni. In tu nekje se je izgubil pristni jaz.

Danes na poti k sebi potrebujemo čas, da najdemo sebe v svoji esenci. Sočasno je pomembno, da poiščemo načine, kako prepoznati svojo izvirno naravo ter tudi, da se naučimo kako jo na ustrezen in za nas sprejemljiv način tudi izraziti. Dostikrat v tem procesu spoznamo, da se je svet v vmesnem času močno spremenil, da so pravila, ki so veljala ko smo bili otroci nehala veljati povsod razen v naši podzavesti. Podzavest namreč ne pozna časa. Z dostopanjem do tega pomembnega dela sebe, z osvobajanjem starih, zdaj že omejujočih prepričanj, imamo možnost da zaživimo veliko bolj v skladu z lastno resnico in našo izvirno naravo.

V naši izvirni naravi se nahajata notranje vedenje kot tudi modrost. Intuitivno vemo, kaj potrebujemo da bi lahko živeli polno in osmišljeno življenje. Čutimo in spoznavamo svoj namen in ga tudi izražamo.

Bolj ko sledimo sebi, bolj polni energije in radosti smo. Bolj ko slišimo resnični jaz, lažje utišamo vse druge glasove v svoji glavi. In obratno, bolj ko se naučimo utišati tiste glasove v svoji glavi, ki niso naša resnica, lažje slišimo svoj resnični jaz.

Za konec: naš resnični jaz nikoli ne obsoja, je dobronameren in ima neverjetno sposobnost sočutja, razumevanja in delovanja v skladu v zakoni življenja: vedno deluje v dobro vseh, tako drugih kot tudi nas samih.

Prihajajoči programi in delavnice:  

NOVO: 4.10. – 6.10.2024  Transformacijski Vikend Retreat Mozaik Duše
NOVO: 4.10. – 6.10.2024 Transformacijski Vikend Retreat Mozaik Duše

V tej delavnici se bomo posvetili večnemu vprašanju človeka: Zakaj sem tukaj in kaj je moj namen? Kako lahko zaživim svoj namen? Ko prepoznamo vlogo Karme, karmičnih vzorcev ter načine kako se jih osvoboditi, lahko v ta novoustvarjeni prostor prikličemo nove manifestacije svoje Usode. Kliknite tukaj in si oglejte vsebino delavnice.